Druga adventna nedelja.
O poželenju mesa.
Koga ste prišli gledat? človeka v mehko oblečenega? Mat. n, 8.
1. Sv. puščavnik Nilo je prišel svoje dni iz puščave v mesto. Veliko radovednežev ga obsuje in za vse to praša. „Kaj misliš, Nilo", so dejali, „ali bo veliko ljudij zveličanih?" „Saj veste", jim Nilo reče, „kaj je Kristus govoril: ,Veliko poklicanih, malo pa izvoljenih'". „Lažeš, motiš se", so mu besedljivci dejali. „Zakaj smo pa krščeni, k čemu kristijani?" „Le počasi", jim Nilo reče. „Ali živite za nebesa? Se varujete kletve, prešestovanja, goljufije" itd. Nilo povzdigne svoj glas in jim tako srčno prigovarja, da se je vse jokalo.
2. Tako bo res le malo zveličanih? Res, dokler jih malo svoj poklic prav spozna in išče, malo ljudij Boga prav ljubi, za nebesa skrbi. „Široka so vrata in gladka pot, veliko jih je, ki po njej hodijo. Ozka so vrata in strma je pot, malo jih je, ki po njej gredo v življenje" (Mat. 7, 13—14).
3. Tri posebne ključavnice so, katere ljudem nebesa zapirajo. Sv. Janez I. 2, 16 nam jih pove, rekoč: „Vse, kar je na svetu, je poželenje mesa in poželenje očij in napuh življenja; in to ni iz Očeta, ampak iz sveta. Svet pa preide in vse njegovo poželenje."
Preljubi! Ravno zdaj je čas, te tri ključavnice odkleniti. Danes hočemo prvo odpahniti: poželenje mesa. O Gospod! pošlji svojega angela, naj z gorečim ogljem moj jezik očisti, spodobno govoriti.
I.
1. Poželenje mesa. Sv. Janez Krstnik, največji med rojenimi žen, v ječi sedi. Kdo ga je vklenil? Poželenje mesa razuzdanega Heroda in pa hudobne Herodijanke. Sv. Janez bo ob glavo dejan; kdo mu da glavo odsekati? Poželenje mesa. Plesalki za plačo pade glava svetnika. Oni, ki so v mehko oblečeni po meseno živeli, so nedolžnemu svojost in življenje vzeli. Tako dela poželenje mesa neprenehoma tudi med nami. Oh, naj bi ne bilo potreba greha ziniti, ki se med kristijani še imenovati ne sme! Ali mati molči, oče kaj ne reče; pohujšljivi ljudje pa brez vsega strahu govore, nedolžne pohujšujejo. „Gorje meni, ako molčim!" (Eceh. 3, 18). Povzdignem torej ko tromba svoj glas in hočem oznanovati mojemu ljudstvu sedanjega časa najgrozovitnejši greh nečistosti in prešestovanja.
2. Z bliskom in gromenjem je vsemogočni Bog z gore Sinaj govoril: „Ne prešestuj! ne po nesramnih mislih ali željah, ne s hotivnimi pogledi; ne z nesramnimi pogovori; tudi beseda dušo umori; ne z umazanimi pesmimi, šalami, igračami in ponočnim pohajanjem, nečistim znanjem in dejanjem. Vse to in tako nesramno je velik, večjidel smrten greh. „Kdor tujo žensko pogleda, da bi ž njo grešil, je že prešestoval v svojem srcu" (Mat. 5, 28). In če ti v svoji posteljci kaj nesramnega počneš, česar bi te bilo sram pred ljudmi in strah pred Bogom, oh, lahko je strašen mutasti greh, katerega je Bog že v starem zavetju preklel. Žalibog, da so se ljudje v nečistosti toliko razvadili, da jo za greh skoraj nimajo, rekoč: „Kaj pa to; saj smo vsi krvavi za kožo". In tako se dopolnijo besede sv. Avguština: „Satan je v prvih časih cerkev z mečem in ognjem preganjal; pa mu ni šlo na uspeh; zdaj jo preganja s prešestovanjem in to mu bolj služi". Ali to znajte, veli sv. Pavel, da nobeden kurbir ali nečistnik nima dela v kraljestvu Kristusovem in božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi marni; ker zavoljo tega pride jeza božja nad otroke nevere! Ne bodite torej njih deležniki (Efež. 5, 5—7).
II.
Strašni so:
1. Nastopki nečistosti za dušo. Si slišal očeta in mater toževati, kako je hčer vsa druga, svojeglavna, zamišljena, kar je v gostilnici plesala in s sosedovim sinom znanje storila. Dekla, poprej pridna in bogaboječa, je zdaj svojeglavna in besedljiva, kar se je s hlapcem seznanila. Mladenič, poprej svoje hiše lepota in veselje, zdaj ne uboga več in se vlači cele noči. Mati joka, oče se krega, pa vse zastonj. Po vsi soseski že govore, sorodstvo kolne, onadva tajita in lažeta, cela vas se pohujša. Nedolžnost izgubljena, poštenje zavrženo, duša slepa, podobna kipu, katerega z altarja potegneš in po blatu povaljaš. „Pregrehe mladosti bodo napolnile njegove kosti in ž njim v grobu počivale" (Job. 20, 11).
2. Strašni so tudi nasledki za telo. Mati nesrečna noči prejoka; otrok pregrehe le prepogosto pod materinem srcem konec jemlje. Brez postrežbe, dostikrat brez strehe hodi zapuščena sirota po svetu in svojo lastno dete zapravi, kar je misliti strah! Oh, koliko nedolžnih otrok strašno smrt stori, ali pa v slabi reji pomrje. Kdo prešteje nezakonske divjake, ki celo divji vzrastejo? Kdo ne pozna neznanih boleznij, ki jih cele hiše, soseske dobe? Dopolni se tisočerim, kar sv. Duh pravi: „Kdor nečistost uganja, bo skoraj črvom v živež; njegova duša izbrisana iz bukev večnega življenja".
III.
Strašne so pa tudi:
Očitne šibe nečistosti. Ni greha, ki bi človeka, cele rodbine tako oslabil, kakor nečistost. Bog je nečiste rodove pokončati dal in je nesramne ljudi od nekdaj najhujše tepel.
1. Ves prvi razuzdani svet je z vesoljnim potopom pokončal, rekoč: „Potrebil bom človeka se zemlje; in žal mi je, da sem jih ustvaril" (I. Mojz. 6, 7). Le osem oseb je ostalo. Sodomo in njene sosede je se žveplom in se živim ognjem pokončal. Izraelci so s tujimi ženskami
prešestovali in Bog jih je zapovedal štiriindvajset tisoč poobesiti. Nesramni Onan greši in obleži mrtev. Kdo bi dopovedal strašni konec vseh ljudij in narodov po nesramnem, razuzdanem življenju!
2. Ne rekajte: Sem grešil, grešila; kaj se mi je pa zgodilo? Bog je prizanesljiv, pa tudi pravičen. Dolgo odlaga, pa gotovo zadene. "V grehu seješ, od greha boš pogubljenje žel, kadar bo greh dozorel" (Rimlj. 8, 13). Ne tolažite se, da se hočete vzeti. Kjer je greh starejšina, ne bo prida zakona. Take obljube in pa lanski sneg. Ne zanašajte se na spoved; nečistost človeka oslepi, da greh zamolči; obljubi pohujšanje, pa ne drži; stori božji rop, na milost božjo greši in brez milosti božje umrje. „Nečistniki in prešestniki ne pojdejo v božje kraljestvo." Oh, strah in groza nečistega greha!
3. Nič dobrega vas in vaših krajev ne čaka, vi gospodarji in srenjski poglavarji, kateri razuzdano, nesramno dejanje trpite, grdim ljudem skozi prste gledate. Nesramni grehi, zaprave otrok, ki se pod vašo streho, v vaši soseski godijo, v nebo upijejo. Kri bo prelivana, kjer se nečistost uganja, kakor na Dunaju leta 1848. Zavoljo tega greha pride jeza božja črez ljudi.
Konec. Pokaj take reči oznanovati, porečete; saj nič ne pomaga. Ako ne vam, pa meni pomaga. Povedal sem in rešil svojo dušo. Ne zamerite pastirju svojemu in imejte potrpljenje, saj tudi Bog z nami potrpljenje ima. Ako zgubljenim ovčicam ne pomaga, saj še med vami Jezus nedolžnih jagnjet ima. Pošteni mladeniči, nedolžne device bodo čuli in se zapeljevanja varovali. Slišali bodo angeli varihi čistih duš. Oni gledajo obličje Očeta, ki je v nebesih in izprosili poslušalcem mojim svete čistosti dar. Amen.

